Razkuževanje majhnih površin

Da bi zagotovili hitro in gladko razkuževanje med obiski pacientov, moramo uporabiti hitro učinkujo ča razkužila za majhne površine. Rešitve zato temeljijo na alkoholu. Pri izbiri razkužil za površine, pa moramo upoštevati še druge kriterije.

• Samo alkohol ne zadostuje za razkuževanje površin. Pri koncentraciji, višji od 70 odstotkov, se alkoholi redko razlikujejo v svoji učinkovitosti, predstavljajo pa resno obremenitev za dihalne poti in sluznico. Alkoholi imajo tudi zelo omejen učinek na organsko okužbo. Zato se moramo prepričati, da so vključene tudi ostale učinkovite sestavine kot npr. kvartarne amonijeve spojine. Pomemben je kratek kontaktni čas ki je pogosto povezan z visoko vsebnostjo alkohola. Idealno razkužilo za najpomembnejše mikrobe ima 55-odstotno vsebnost alkohola in kontaktni čas 30 sekund. To združuje hitro učinkovanje, optimalno skladnost z materiali in čim manj draženja dihalnih poti ter sluznice.

• Razkužilo za površine mora delovati baktericidno in fungicidno. V Švici in v Evropski uniji je zahtevana učinkovitost na HBV in tuberkulozo, pomembna pa je tudi učinkovitost na HIV in HCV. Izdelek naj ne bi vseboval aldehidov ali fenolov. Obe snovi sta namreč škodljivi za človeka, aldehidi so celo rakotvorni. Površine lahko razkužimo na različne načine: z robčki za enkratno uporabo, z vnaprej pripravljenimi vlažnimi robčki ali z razpršilom, s poznejšim brisanjem.

Razkuževanje z robčki za enkratno uporabo

Inštitut Robert Koch priporoča razkuževanje površin z robčki. S suhimi robčki za enkratno uporabo uporabimo tekočino za razkuževanje. Samo s premazom površine mikroorganizme prekrijemo z razkužilom, ki jih deaktivira ali uniči. Z brisanjem površine, le to mehansko počistimo in hkrati odstranimo okužbe. Še ena prednost je v tem; brisanje površin znatno zniža tveganje za alergične reakcije na vdihana razkužila. Potrebno je tudi upoštevati katere robčki za enkratno uporabo bomo uporabili. Nekateri reagirajo z razkužili in lahko sčasoma povzročijo razbarvanje površine. Idealna rešitev je uporaba suhih robčkov in razkužila istega proizvajalca, saj le ti lahko zagotovijo skladnost.

Vnaprej pripravljeni vlažilni robčki – praktična rešitev

Popularna metoda razkuževanja za majhne površine je uporaba vnaprej pripravljenih vlažilni robčkov. Narejeni so za enkratno uporabo. Vlažilni robčki so lažji in hitrejši za uporabo, kar je posebej pomembno v določenih situacijah, ki to zahtevajo. Najdemo jih v
različnih velikostih, narejene iz različnih materialov. Večji robčki so bolj učinkoviti, material in debelina pa vplivajo, kako hitro se sušijo. Tukaj svojo vlogo odigra naklonjenost posamezne zobozdravstvene ekipe. Robčke je potrebno preveriti z uporabo na oknu, kjer zlahka vidimo ali pustijo za seboj sledi ali ne. Vlažilne robčke, ki se posušijo, lahko preprosto navlažimo z razkužilom. Da bi se izognili problemom neskladnosti materialov, je priporočljivo uporabiti samo vnaprej pripravljeno razkužilo istega proizvajalca.

Razkuževanje z razpršilom – blagoslov in prekletstvo hkrati

Nekoč je bilo razkuževanje z razpršilom zelo razširjeno, danes pa temu ni več tako. Dokazano je, da samo z razpršilom ne prekrijemo celotne površine in za seboj puščamo nerazkužena območja. Nujno je še dodatno brisanje, saj razkužilo deluje samo na mestih, ki jih dejansko prekriva. Kakorkoli, aerosoli majhnih alkoholnih delčkov, ki se oblikujejo med razprševanjem, so še posebno problematični, saj povzročajo draženje dihalnih poti, sluznične membrane in oči. Glavobol, draženje oči, migrene so samo nekatere od možnih posledic.
Zaradi osebne varnosti se razkuževanju z razpršilom izognemo, če je le možno. Priporočeno pa je, da razkužilo razpršimo enkrat dnevno. Tudi, če so vse delovne površine ravne, gladke in jih je preprosto čistiti in razkuževati, se bodo vedno pojavila območja, kjer razkuževanje z robčki ni mogoče; na težko dosegljivih mestih ter v razpokah ali utorih. Za takšna mesta je nujna uporaba razkuževanja z razpršilom.
 

Čemu je še potrebno posvečati pozornost?

Tako za razkuževanje z robčki kot z razpršilom, so pomembna naslednja pravila:

• Za osebno zaščito pred mikroorganizmi, je med razkuževanjem vedno potrebno nositi rokavice. Pri razkuževanju z razpršilom je potrebna še zobozdravniška maska, saj lahko aerosol onesnaži zrak. Maska pomaga tudi, da se izognemo draženju med razkuževanjem z robčki.
• Za tiste z občutljivimi očmi so priporočljiva varnostna očala, saj lahko alkoholni aerosoli povzročijo draženje oči.
• Pred prvo uporabo sredstva za razkuževanje je potrebno na neopaznih površinah testirati kako se materiali ujemajo. Hitro delujoča razkužila temeljijo na alkoholu in jih zato ni priporočljivo uporabljati na materialih, ki so občutljivi na alkohol.
• Da ne bi pozabili kakšne površine, se poslužimo stalne rutine procesa razkuževanja. Jasno določimo, s katerimi površinami bomo začeli (npr. stol), in vzpostavimo natančno zaporedje, ki se ga držimo pri vsakem razkuževanju.
• Za uspešno razkuževanje je vedno potrebno še brisanje; če najprej razkužimo z razpršilom, je potrebno razkužilo potem raznesti še z brisanjem.
• Večje okužbe odstranimo z robčki za enkratno uporabo, namočenimi v razkužilo, kasneje natančno razkužimocelotno površino. To naredimo predvsem zaradi osebne varnosti.

Pogosto se uporabi premalo preparata,kemikalije za razkuževanje in površine niso dovolj prekrite. To predstavlja resno tveganje za varnost. Na kvadratni meter bi morali porabiti okoli 30ml razkužila. Po tem, ko prekrijemo površino z razkužilom, je potrebno upoštevati zahtevan kontaktni čas, npr. površina mora ostati vlažna tako dolgo, kot to določajo navodila za uporabo. Drugače ni možno zagotoviti želene učinkovitosti.
Če je brisanje nujno, ga izvedemo šele po tem, ko se je iztekel kontaktni čas. Brisanje ni obvezno, ker mrtvimikroorganizmi, ki ostanejo na površini, dejansko niso stvar higiene. Brisanje je smiselno zaradi estetskih razlogov npr. na prosojni površini; molekule alkohola bodo sčasoma izparele, ostale sestavine pa lahko, ko se posušijo, pustijo za seboj sledove. Po razkuževanju je potrebno odpreti okna. To ne vpliva na higienske razmere v prostoru; mikroorganizmi, ki v prostor vstopijo skozi okno so enaki tistim, ki jih zobozdravstvena ekipa in pacienti vdihavajo, ko zapustijo ordinacijo.

Se nadaljuje...

Autor: OCC arhiv