OXYSAFE® – Inovativna tehnologija na osnovi aktivnega kisika pri zdravljenju parodontalne bolezni
Luka Marković, dr. dent. med., Klinični inštitut za parodontologijo, Klinika za zobozdravstvo, Klinični bolnišnični center Zagreb
- Luka Marković, rojen 1989 v Puli, Hrvaška
- 2007 – 2016 študija zobozdravstva v Zagrebu, Hrvaška
- 2016 – 2019 specializacija na področju parodontologije
- Član različnih specialističnih društev
- Redno se usposablja na področju implantologije in parodontologije
Ob zobni gnilobi (kariesu) je parodontoza najpogostejša bolezen ustne votline. Po nekaterih ocenah prizadene tudi do 70 % prebivalstva in v stari klasifikaciji iz leta 1999 je označena kot agresivna ali kronična bolezen, ki je glede na obseg lokalna ali splošna. Povzročajo jo dejavniki kot so neustrezna ustna higiena, kajenje in genetska zasnova. Njene glavne klinične značilnosti so izguba pritrditve podporne kosti in nastanek parodontalnih žepov ter vnetje, ki se kažejo s krvavitvijo, edemom, pogosto gnojem in skoraj vedno slabim zadahom. Glavni vzrok je bakterijska okužba, ki jo povzroči neustrezna ustna higiena. Žepi, globlji od 3 mm, zahtevajo zdravljenje, ki se začne z nekirurškim čiščenjem zob pod in nad dlesnijo. Zlati standard nekirurškega parodontalnega zdravljenja je tako imenovano luščenje in strganje zobnih korenin (angleško: scaling and root planing - SRP). S tem posegom se odstranjujejo zobne obloge in zobni kamen pod dlesnijo, kjer se kopičijo tudi parodontogene, po Gramu negativne bakterije (A. actinomycetemcomitans, P. gingivalis, P. intermedia). Glavni cilj takšnega zdravljenja, ki odstranjuje vzroke bolezni (vzročno zdravljenje), je zmanjšanje stopnje vnetja in spodbujanje popravljanja in obnove podporne strukture zoba. Za zaustavitev splošne kronične parodontoze, ki napreduje, in agresivne parodontoze pa je neizogibno zdravljenje z antibiotiki. Ob mehanskem odstranjevanja oblog pod dlesnijo je zelo pomemben del zdravljenja čiščenje obzobnih žepov, s čimer se poskuša uničiti bakterijski biofilm, ki je na oblogah in zobnem kamnu. Prav na tej točki pa delujejo kemična sredstva, kot so vodikov peroksid, jod, klorheksidin, fotodinamično zdravljenje in ne nazadnje izdelki na osnovi aktivnega kisika. Klorheksidin je že leta najbolj uporabljano pomožno sredstvo pri vzročnem zdravljenju, ki kemično nadzoruje zobne obloge, a ima pogosto neželene učinke, kot so izguba okusa, pojav črnega dlakavega jezika in razbarvanje zob. Zato je treba iskati boljša kemična sredstva, ki pacientom ne bodo povzročala neželenih učinkov. OXYSAFE je patentirana tehnologija, ki temelji na aktivnem kisiku (kompleks ogljikovodik - kisik). Aktivira se ob stiku z ustno sluznico in v obravnavanem predelu sprosti aktivni kisik, kar bistveno zmanjša anaerobno bakterijsko floro.
Če delovanje predstavimo poenostavljeno, beljakovine v biofilmu oksidirajo, kar izboljša prepustnost biofilma globoko v obzobni žep. Anaerobne bakterije izgubijo svojo prehransko osnova, raztopijo se v celičnih stenah in so uničene. OXYSAFE je na voljo v dveh različnih viskoznostih, kot tekočina in gel. Zaradi sulkularne tekočine (20 µl/h) in krvavitev, ki se pojavijo med mehanskim odstranjevanjem zobnih oblog in zobnega kamna, se OXYSAFE uporablja v obliki gela. Tako ostane v obzobnem žepu dalj časa, kar podaljša učinek in prepreči, da bi se bakterije kmalu ponovno naselile v žepu. Za vzdrževanje nadzora nad zobnimi oblogami je pacientu na voljo tekočina OXYSAFE - z izpiranjem ustne votline dvakrat dnevno se z njo zobne obloge po mehanskem ščetkanju odstranjuje še kemično. Dodatno se v takšnem s kisikom obogatenim mikrookolju celijo poškodovane podporne strukture zoba. Čeprav OXYSAFE deluje antibakterijsko in fungicidno, ne uničenje celic eritrocitov ali levkocitov. Tudi celice sluznice in osteoblasti ostanejo neprizadeti. OXYSAFE ni citotoksičen in ne vsebuje peroksidov in prostih radikalov. Prav tako ni tveganja za razvoj odpornosti.
Predstavitev primera
Na Klinični inštitut za parodontologijo KBC Zagreb je na prvi pregled prišel pacient, star 55 let, kadilec, brez sistemskih bolezni. Ortopantomograma in klinični pregled sta pokazala parodontalno bolezen. Na zobu 11 je bila globina sondiranja 7 mm mezialno in distalno, pojavljala se je krvavitev. Prisotna je bila navpična izguba kosti (Sliki 1 in 2).
1-2 .Globina sondiranja znaša 7 mm mezialno in distalno. Prisotna je vertikalna izguba kosti.
V dogovoru s pacientom smo parodontalno zdravljenje začeli z nanosom gela na osnovi aktivnega kisika (OXYSAFE). S pomočjo cevke smo ga nanesli v obzobni žep in pustili delovati 5 minut. Po 5 minutah smo začeli z odstranjevanjem zobnega kamna pod dlesnijo s piezo odstranjevalcem (Slike 3 – 6). Potem smo v obzobni žep ponovno nanesli gel in ga pustili delovati (Slika 7). Po 7 dneh je prišel pacient na kontrolni pregled, ki je pokazal vidno izboljšanje celjenja tkiva (Slika 8).
3-4. Nanos OXYSAFE v obzobni žep, kjer ga pustimo 5 min.
5-6. Poseg pod dlesnijo s piezo odstranjevalcem zobnega kamna.
7. Ponovna uporaba OXYSAFE brez uporabe naprav in čiščenja obzobnih žepov.
8. Stanje dlesni po 7 dneh.
9. Po 2 mesecih.
Zaključek
Cilj vzročnega parodontalnega zdravljenja je odstraniti zobne obloge in zobni kamen nad in pod dlesnijo, kjer se kopičijo patogene bakterije. Z razbitjem biofilma se umili vnetje in začne se popravljanje in obnova podpornih zobnih struktur. Izdelki na osnovi aktivnega kisika so gotovo koristni kot dodatno sredstvo pri kemičnem nadzoru zobnih oblog in za preprečevanje ponovne zgodnje naselitve parodontalnih patogenov. Vzročno zdravljenje in uporaba izdelka OXYSAFE že po 7 dneh pokažeta odlične rezultate pri celjenju obzobnih žepov in očitno zmanjšata vnetja. Pacientom je za vzdrževanje ugodne flore ustne votline na voljo tekočina za izpiranje ust. So pa seveda potrebne nadaljnje raziskave na večjem številu osebkov.
2. Colombo, A. P., Boches, S. K., Cotton, S. L., Goodson, J. M., Kent, R., Haffajee, A. D., et al. (2009). Comparisons of s ubgingival microbial profiles of refractory periodontitis, severe periodontitis, and periodontal health using the human oral microbe identification microarray. J. Periodontol. 80, 1421–1432. doi: 10.1902/jop.2009.090185
3. Li, J., Helmerhorst, E. J., Leone, C. W., Troxler, R. F., Yaskell, T., Haffajee, A. D., et al. (2004). Identification of early microbial colonizers in human dental biofilm. J. Appl. Microbiol. 97, 1311–1318. doi: 10.1111/j.1365-2672.2004.02420.x
4. Moran, J., Addy, M., Wade, W., Milson, S., McAndrew, R., and Newcombe, R. G. (1995). The effect of oxidising mouthrinses compared with chlorhexidine on salivary bacterial counts and plaque regrowth. J. Clin. Periodontol. 22, 750–755. doi: 10.1111/j.1600-051X.1995.tb00257.x
5. Hecht, D. W. (2007). Methods for Antimicobial Susceptibility Testing of Anaerobic Bacteria: Approved Standard. Wayne, PA: Clinical and Laboratory Standards Institute