Za ohranjanje volumna alveolarnega grebena (Ridge preservation), po ekstrakciji zoba, se lahko uporabijo različne tehnike. Ohranjanje grebena se lahko izvede v dveh fazah, in sicer tako, da se najprej izvede augmentacija ekstrakcijskih alveol s kostnim materialom različnega izvora, nato pa se konvencionalno vgradi implantat po fazi celjenja. Drugi način je takojšnja implantacija v kombinaciji z augmentacijo praznega prostora med implantatom in alveolnim zidom.

Situacija pacienta

58-letna ženska, nekadilka in sistemsko zdrav pacient, ki jo je njen zobozdravnik napotil v naš center na implantantno-protetično terapijo. Pacientko je predvsem motila slaba estetika v zgornjem frontalnem delu, ki ga je zaznamovala visoka linija nasmeha in izražene anomalije položaja ter funkcionalne omejitve kot posledica nelagodja pri žvečenju. Trije zobje so manjkali v zgornji distalni regiji, in sicer zobje 17, 15 in 27, ki niso bili protetično oskrbljeni, medtem ko je v spodnji čeljusti v distalni regiji manjkalo pet zob na obeh straneh v predelu premolarjev, ki so bili nadomeščeni z delno mobilno protezo. Vsi preostali zobje v zgornji in spodnji čeljusti so bili po klasifikaciji „Proceedings of the World Workshop on the Classification of Periodontal and Peri-implant Diseases and Conditions 2017“ imeli parodontitis stadija IV, povprečna globina sondiranja parodonta pa je bila 5,6 mm. Povprečni indeks krvavitve (BOP) in srednji indeks plaka (PI) sta bila 70 oziroma 80 odstotkov. Glede na parodontološke parametre in ukrepe ustne higiene (viden kamen in obloge), je bila ustna higiena pacientke ocenjena kot slaba. Pacientka je bila v drugi ordinaciji zdravljena z dvema implantatoma v desni maksilarni zadnji regiji, da bi se nadomestila prvi premolar in prvi molar. Po definiciji, ki jo je uvedel Weißgold leta 1977, ima pacientka debel biotip.

Diagnostika in načrt zdravljenja

Po posvetu s pacientko in pisnem soglasju smo se odločili za potrebno inicialno terapijo, torej najprej izvesti implantantno-protetično rehabilitacijo v zgornji čeljusti s kirurškim pristopom v dveh fazah. Inicialna terapija je vključevala sistematično parodontalno zdravljenje in redne kontrolne preglede z navodili ter preverjanjem higiene zob v obdobju treh mesecev. Prva faza rehabilitacije maksile je vključevala PET skupaj z namestitvijo implantata tipa 1.

  Obrazec: